Laylaytol renndo waylii nguurndam yimɓe, ko fotnoo suuɗeede, waɗtii weejneede. Nguurndam curiɗam nattii woodde.

Nguurndam curiɗam nattii

Nguurndam curiɗam nattii

Ɓoso nguurndam ine moƴƴi, kono foti yahdude ko e jiɗaaɗe renndo. Ƴellitagol karalleeje kese nder teeminannde 21 ɓiire, waylii ko heewi e yuɓɓo nguurndam men, wonaa tan ñarungal maa golle beeɓtinaaɗe kono kadi ngol ɗoon baylagol deŋiima haa e ɗaɗi ngaanndiiji, ɓe enternet macciɗini, hiiɗi, kommbondir-ɗen e koye men.

Ine gasa tawo rokkude anndinoore hawraande « nguurndam keeriɗam » ɗeɓa saɗde, kono won wakar piiltotooɗo neɗɗo, joopotooɗo nguurndam mum keeriɗam foti ko haaɗtineede, dammbee nder cuuɗi, tawi fusanaaka ɓale.  Kabaruuji keewɗi ine kewa nder cuuɗi, mbaɗtindoo fusde ɓale njalta boowal, werlee nder laylaytol renndo binaadu yimɓe tina. Ko ɓuri heewde e yimɓe, ɓuri hatojinde fof, ko sarde binndanɗe, nate, widiyooji maa hitooji ñidduɗi ceyfitooji.


Gila nde fannuyankooɓe karalliiwal njiyti laylaytol renndo, jaaɓnirɗe ballitooje sarde kabaruuji seeraani e soseede ko wayi no, instagram, Snapchat, Tiktok, Twitter, Pinterest, whatsapp ekn. Ɗee jaaɓnirɗe kala, neɗɗo ine waawi huutoraade ngam sarde kabaaru foti ko goodɗo maa pefindaaɗo e tee eɗe kattani loowde nate walla widiyooji.  Ɗee jaaɓnirɗe limtaaɗe jaaɓngal heen kala, wontii boowal pettum peral ɗo neɗɗo huuñcata nguurndam, nder mum boowal mum holla winndere ndee no wuurdi. En njettiima e daawal ɓoornaade ceelti-beelti waɗa widiyooji ine yeeynira ŋari mum. Neɗɗo noon, so wiyaama holi aan ? Jaaboo : « miin Yero Dimo ». Hay sinno ko o dimo, o yeeynirii. Kala ko neɗɗo woni, fotaani yeeynirde, ko yeeyniraa happitaama. Kori ndee yontannde hesere hawrunde e ɗam nguurndam, mahii heen njogoraani yoordude heen ? Yo Allah daɗndu gajjiiɗo e bone belliniiɗo. Yoga heen ndewrata ko e mogooji ngam wejde nguurndam mumen, kono ɗum kala ko no ɓoti ŋabbiri e cate tan, sibu ko lewande gargaaji hannde ɗii laawol mumen janngo mbaɗta ñemmboyde. Jaggirɓe ko ɗum woni pinal jahdowal e aduna oo, kala ko wonaa ɗum ko geɗe ruttiyankooje. Denel noon ƴoƴii, saka poɗɗel jibinnoongel ɗum. Nguun cumu ñoomre nder ceeɗu pulum, ndeɓoowu nder renndo ngoo fotii waɗaneede faddo-cumu, mbaasen yawde doombel sibu mum waasde yonde sasa, kono njaggiren ɗum ine waawi yulde sasa. Ɗee baɗe kaantorinɗe, foti ruggireede ko gila to ɗaɗi gubbiiɗi e luurooji, ngati kala ko foogaa e lekki ɗuum woni ko wiltoyta e mum. So yontannde ndee waawiino faamande hoore mum, kuutorgol mumen ɗee karalleeje kese ko fettinannde Kummba Pullo e ŋoral maayo, maa heñotono ŋoɓoo gila ɓurani ɗoo weejde.

Kewuuji galle, jeewte keeriiɗe, caɗeele pooye, ekn wonti hannde geɗe bejeteeɗe e laylayti renndo. E tee so en ƴeewii, ine jeyaa e ko addanta neɗɗo hormeede, hersee, ittanee geɗal, ko suuraare, mawɓe men ine mbiya: « Woto bannde en nganndu no nguurdu-ɗaa, ko duwaaw ». Neɗɗo kumpaaɗo fiyakuuji maa, ine horoo yiytude damal no naatiri e maa, kono so a wejanii ɗum nguurndam maa keeriɗam, ko aan lewani ɗum laawol. So on luurdoyii daña ko aybinir maa, ngati so fowru riddii sagata yiyi ko e jaɓɓal mum. En mbaawaa limtude jaaɓnirɗe ɗee, tawo en innaani yuman jaaɓngal hono Facebook, ko geese ɗo yimɓe kala ceŋondiri, mo nganndu-ɗaa e mo a anndaa fof huunde kala ine saaktee heen. Filmeeji bonɗi, nate poppole, bottaaje, kiraaɗe, kala no joom mum woniri wuurdi nder galle, ko maa nata waɗa e facebook ine yiyloo jowe tawi anndaa lekki mbaɗki baaje kii, ko heen kaɓɓooje ɗum njaltata. Jiidaa e ngonka neɗɗo oo to bannge fittiwal alaa e sago o winnda o lollina e laylaytol renndo adunaaru nduu annda ngonka makko oo sahaa no siforii, wiyde  mbiɗo wondi e wemmbere, won mo njiɗ-mi, ko mi jeewaaɗo ekn. En kaalaani nih, lollinooɓe e enternet ine caakta no nguurdi e suddiiɓe mumen maa e worɓe mumen, ɗaɓɓira sehilaaɓe mumen Facebook bagginaali. Yoga heen hankadi pawii nguurndam mumen keeriɗam fof, ko e laylaytol renndo  so njooɗiima ñalawmaare huurnde ceŋaaki e enternet, koye udda ñalda e miijooji. Ɓurɓe famɗude gacce ɓee, caakta e Facebook yo nelde kaalis ko coodiri ceŋdi ; Nattugol nguurndam keeriɗam, joom galleeji en ndaɗaani heen yeru, miin e galle am min ngeggii hannde, ko e ɗanngal min ngoni, mi waɗtii yiyrude cuddiiɗo am kaalis, mo ummoraaki am, mbiɗo yiɗi cuddiiɗo am, alaa fof ko waɗantaa kam ekn.

Feccere yimɓe wuurnooɓe hanki e sutura, huutortooɓe whatsapp maa facebook mbaɗti ko wejde nate mumen ɓooyɗe, ine pillanoo winndere ndee callalal jikingal e ɗeen geese no nguurnunoo e duuɓi paaltiiɗi. Nguurndam men kala, wontii hannde ko ɓaŋŋintee, hollude ɗaŋre ndee ngonka mum. Yo laaɓtu e hakkillaaji, en loowdaani yimɓe ɓee kala e saawdu wooturu, so wonno ceŋalal so seɗaama seɗtaama mo jeyaaka e ngal callalal fof saamat ɗacca heddiiɓe ɓee nder.

Holi no foti hannde anndondirɓe nder laylaytol renndo, nder hojomaaji seeɗa tawi heen gooto kala fillaniima goɗɗo oo nguurndam mum keeriɗam, hade yontere ndee faataade tawi jokkondiral ngal taƴii, kono gooto kala won ko joganii goɗɗo oo ko ine hulda maa reentoroo ɗum. Holi baawɗo miillaade limre hawrunooɓe e punndi ceerti e punndi ? So yoga e kulle ɓaartinaama e neɗɗo, tawata ko jikkuuji mumen ine waɗi nannditooje. So doomburu ŋatii wuttat haa ɓuuɓa, won e yimɓe ko wujjanooɓe ma, nduttoo ine mballu ma yiylaade. Mboɗdi ko mbaroodi coppoondi, ko hono noon yoga e yimɓe laatorii soppirooɓe ɗemɗe, kala ko nani ngondaaka lamsindaade laaɓee, nana tan goongɗina palja, ceedtoo ko njiyaani. Ɓee heen ko jahe, werlirtooɓe tooke haala, won e yimɓe ko memiiɓe.   Laylayti renndo, foti wonande en ko sewnde gostondiral e paggorgal gannde. Kono kadi fotaani hiiɗde en, halfa en, ndewen mbelemma pittaali men, ngati won ko ine wela neɗɗo tawa moƴƴaani e mum. Wayi ko no dakmitaade e ñamri nih, tawa moƴƴaani e cellal ɓanndu mum. Nde korndolli mbirtinoo paalel njuumri, loɓɓii heen.  Ɗi tawi ine weli, ɗi loɓɓitii heen. Ɗi mbiyi : « no ɗum wayi welde nih, alaa e sago min naata toon, ngam min nguura nguurndam mbelɗam. Kono nde ɗi pelliti siynude ndeen feere, naatde ɗi e paalel njuumri ngel e darnude ɗi koyɗe woni gootum. Koyɗe ɗee ɗakkii e njuumri ndii, ɗi natti yiɗde ñaamde, ɗi ngoƴtaa koye majji no ɗi njaltiri. Ɗaccaani ɗi, haa ɗi maayi. Ɗum ko tinndol, ko njooɓaari aduna. Paalel njuumri ngel nanndi ko e aduna.  Won yuurniiɓe mbelemma aduna, kono naataani. Won yuurniiɓe, naati tawa tinaani keɓii mbunndi. Heddiiɓe ɓee ne, comaani hay naatde.

 Yo haaɗi-haaɗa haaɗ ɗo gure kaaɗi

Kala ko ɓurti heewde rufat, holi no ceerndirten yiylaade tineede e hisnude nguurndam mum keeriɗam? Neɗɗo fof, ine yiɗi tineede kono holi mosol jaltirgol foti huutoraade tawii wejaani nguurndam mum keeriɗam. Ngon-ɗen ko e renndo tonngaango e geƴƴelal gootal, kabrondiral ngal enternet weeɓtini kono ko ɓuri heewde e men ƴoogata kabaruuji mumen ko e pokopokolam ko goongɗi koo ceɗta e men naatat e tewru nduu. Laaɓndal ngal mberloto-ɗen, mbele ɓeen wejooɓe nguurndam mumen keeriɗam e enternet, natooɓe terɗe mumen, waɗooɓe hitooji ñidduɗi nefniiɗi, miijiima baɗte ɗee janngo ? Holi jaabtawol ɓe njoganoytoo sukaaɓe maɓɓe janngo ? Mbele wonaa geenol ɓe njaabtortoo ? « waɗ e geenol ko heen heƴata ». Mawɓe men mbiyi : « Woto neɗɗo jaɓ sakkitaade e lahal ». Ɗuum firti, yo neɗɗo salo konnguɗi ñidduɗi, baɗe nefniiɗi wona e mum ngati ko ɗeen geɗe ɓuri waawde teskeede e nguurndam aadee.

Neɗɗo ko tagoodi ndi seerataa e tagtaade maa taftaade hoore mum, kala ɗo o tolnii e duuɓi so ɗiin duuɓi kay ine njahdi e tolno hakkille oo. Rokkata mo ngool ɗoon taftagol ko sato makko, anndina mo jaɓaaɗe mum e goɗaaɗe mum. Ko e nder ɗuum, o faamanta hoore makko, ngoƴa renndo kaa ɓurka jojjande ɗum. Leñol kala ine jogii goonga mum yeesoyankeewa e keɓtinirɗe mum. Ko e ɗeen keɓtinirɗe kuuɓtidinɗe, keɓtinirgal aadee anndatee wondude e tolno neɗɗaagu mum, no o neesorii tawi alanaa mo hay tanaa maa gacce. Ngoon renndo ngo o hoɗii, tawi ine hersira ɗum. Mbele waɗde saɗtataa wiyde ine rokka anndinoore huuɓdinoore “neɗɗaagu”?  Won no leñol neesortoo waɗde, tawi keddingol ngol, ine hersira ɗum. So en ndokkii yeru e nder leñol Fulɓe, aawdi neɗɗaagu aadee ine ɓetee e ɗee ɗoo geɗe:

  • Hulde gacce

Fulɓe ko leñol goongɗinngol iwdi koyeera neɗɗo, ko cuusgol gacce. Nde wonnoo bone iwri mbuuɗu, ko sara. Firtaani noon, nanɗo ɗemngal ngal kala tawi jeyaaka e maggol ine addana ɗum faggitaade kiitorɗe maa kersirɗe maggol. Ko noon ne kadi, wonaa neɗɗo jeyaama e maggol tan, neesoo e ɗum. Nanɗo ɗemngal ngal noon, nehdiiɗo e maggol haa heɓindii pinal ngal, ɗii konnguɗi garooji ine waawi anndinde mo hulde gacce jeyaa ko e paarnorɗe maggol garwaniije:

  1. Ganndal, laamu, debbo e jawdi yooɗataa ɗo gacce ngoodaani.
  2. Neɗɗo yo hul gacce, woto o hul ŋacce.
  3. So gacce nattii, nguura weeɓa.

Roondaade gacce

So silo helmere gacce ruttanaama, iwdi mayre ine holla en ko nde Pulaar, gacce ine faamiroo denndaangal geɗe gaccaaɗe maa gaccitaaɗe, jibinooje koyeera nduumotooka. Geɗe keewɗe goɗorteeɗe, ko wayi no kaarammburaagu, ceddaagu, wasre ekn maa mbiyaa ko ɗe lawaaɗe ɗe mbaɗanaa ceŋalal majje inniraa gacce.  E nder renndo Fulɓe, roondaade gacce, ine waawi yerondireede e buruuti, wuɗo maa rafi ɗaɗi ngaanndi ɗi cafrotaako. Kala ko roondaa fuŋŋiniima alaa wirnaango, gacce ne ko noon wayi e neɗɗo so heɓtiima ɗum wirnotaako.

Gacce ɗe teyaaka

Barɗo fittaandu tawi wonaa teyaaɗe, so o dañii gacce ine waɗa yimɓe hanndatooɓe, suusnooɓe, hulde woto kaan tanaa baɗtinde e makko. Renndude e makko ɗeen caɗeele ɗe o tijjananooka, ine jibinoya ɗii konnguɗi cemmbinooji mo:

  1. Wonaa e maa fuɗɗii, wonaa e maa wortortoo
  2. Yimɓe ko tekke so a wiyi aɗa fiyra heen tekkere, njiɗ-ɗaa ko hoynude ɗum

Konnguɗi baaɗi nih mbaawaa momtande mo ɗeen gacce, kono ko ɗe barminooje, moccooje, kelooje tooke gacce ɗee; ngam haɗa mo siynude yoga e peeje kaantoriɗɗe puɗɗinooɗe jeemaade mo. Ndee darnde famɗaani, ko nde suusnoore artirde neɗɗo oo e nder renndo.

Kala huunde huymboore e nder ndiyam, waɗtinta ko e haggoyde e tee ne wonaa ɗo haggi fof woni ɓural. Neɗɗo ne ko noon, so ɗaccidaama e hoore mum, wonii kommbaaɗo, paalkisaaɗo e joñaaɗo waɗtinta ko e haggoyde e leƴƴi goɗɗi. Ndeke alaa potɗo hiiɗeede e nekkeede e nder renndo, laŋkaaɗo ko jeyi, gammbaaɗo ko tooñaaɗo.

Jaayre Pinal-JP

Leave a Reply

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.