Muhammadu Faliilu Sih

Ɓataake faade e renndo Muritani

Ɓataake faade e Renndo Muritani Woodaani konngol kattanngol jaŋtaade hurum, hiisa, njeeɓoor e hoolaare mawnde nde njogii-mi faade e Renndo. Tolno toowngo ɗo paw-mi ngo ɗoo addanii kam mahde danki miijanteeri ndaɗɗiiki kala golle am paatuɗe e ɓamtaare dow miijo dartoriingo ngardiigu Renndo yeeso geɗe bayɗe no Ngenndi, maa Laamu, walla nii ko innatee Ndenndaandi. Neɗɗo kadi waawata faamde hay huunde e jaɓɓal am, yoo won to baŋŋe kaɓtagol, yoo won to baŋŋe ɓinngu-leydaagu, so o yoomnoraaki ɗum lewlawal ngoo-ɗoo miijo. Ko ɗum nii waɗi, sahaa, miɗo ƴetta jiyanɗe, wonaa nii koynooje, kono kam pamɗitinooje darnde ko wayi no keerol leydi, hay so wonii ko ngol keɓtinan-mi nafooje pewjiweeje keewɗe, e yeeso kormagol, peeñowol to ɓuri toowde e hurumaaji, wonande jaatiiji gootol e leƴƴi men ɗi ɗii diidi ñenngaaɗi njokki haa jooni yulfitde pulki mumen, harƴitde pittaali mumen, e herƴinde nguurndameeje mumen, ngam yooɓoraade ɗumen seeɗa-seeɗa. Ndeen noon, ko ɗum fartaŋŋe mo maanaaji toowɗi, luggiɗɗi, huccude e ndii ngoodateeri huuɓnundi ndi hakkilo am fawi dow kala ngoɗndi. So hoddiranooma ndi wonii ndii-ɗoo nguurndi hannde dow wertaango leydi ngo hasre goodal innata Muritani, sabu joltuɗe daartol ɗe ɓooyaani, hay ɗuum ina wonana mi weltaare e hurum mawɗo. Ina waɗa sahngaaji nder nguurndam renndo potɗi heɓtineede e teeŋtineede sabu teddeendi doŋle mumen, sabu mbaawka mumen haɓɓude piɓle kese, e sabu semmbe mumen waylude ngonkaaji e heltude tiindi lappi daartol. Renndo men hannde ina naatani ɗiin sahngaaji. Waasde en ɗum heɓtinde maa laato juumre nde baɗte mum njogori ɓiloyde, e boomoyde, yontaaji garoyooji. So tawii laamu mahiingu dow ngoo-ɗoo renndo, dow ko anndaa he maggo gila e njaajeendi ganni maggo, haa e luggiɗeeki daartol maggo e heewandere pine e ɗemɗe ɗe ngo fiɗɗitorii, sinkorii, so ngu innanooma Muritani ko hasiinde daartol, fellitii, e dow hujjaaji niɓɓi, moggaaɗi, mahtaade yirwere maggo ngonkiweere, oon sahaa mbiy-mi en naatanii fekkuru hulɓiniindu jogorndu joltinde tanaaji ɗi en meeɗaano tawo seedaade. Hay gaadoraaɗe goote barooje pittaali, ɗanninooje filñitaare, potaani teddinde hakkillaaji men, kaɗa ɗi feertude e faamde, haa njolla ɗi nder jebbilaare reentateende. So mi ummiima hannde huccude e ngoo renndo ngo nganndu-ɗaa, en fof, ko aldaa e paltoor, ko en ɓiɓɓe mum, e, rewrude he hakkillo maggo, teskaade njaanjeendi mum, e heewandere eddaaji mum, haaldude e gooto e men kala, addi ɗum, gaa-gaa dallinde ɗum, ko pekkoram ngonka ngonaaka kaa. Renndo am teddungo, ngoowaandi nehirii en yiyrude jaaɓi-haaɗtiriweejo no neɗɗo potɗo joñaade, o laatoo mo konngi niɓɓi cuɗiiɗi tafo ngo faamotaako hakkunde gorle toowtoreeje. Ene ɓura welde nii seedaade mo tan sahaaji e jalte nder caaktirɗe, hakkunde bayyinaali dow haajuuji ñeŋngaaɗi ɗi ngalaa hay ngartam ngootam wonande ñawndugol caɗeele guuraaɗe. Ina foti mi laɓɓitina gila ɗoo, wonde hay so hasiima ɗum wona ko seekata aada, miin fof e gollude nder bunndi jaaɓi-haaɗtiro, miɗo selndii ndiin mbaadi miijiyanke. Kala to keed-mi e lowe golle gannde, haɗataa kam tawtoreede kala kareeli jojjitgol hujjaaji renndo. Ngati ko mi ɓiɗɗo reendo, ndeen noon alaa ko toɗɗotoo renndo ko woorata mi. Miɗo weltoroo kadi yiyde woɗɓe renndaaɓe golle suɓiiɓe firtude ngal kanndal taƴowal hakkunde renndo e miijtiyankooɓe, haa ɓeen luutee boowe kareeli renndoyankeeji. Ina laaɓti, ngaal kanndal woniri ɗoon tan ko kujjikinorgal ngaameela. En mbaawaa muɓɓude gite e yeeso ɓenningol jamfa potɗo nii mawnude nder jofnde doosɗe sariyeeje ɗowirɗe nguurndam renndo men. En mbaawaa mutde he deƴƴere haa caayen he yeebaare hersiniinde ɗoon ɗo tooñannge ɓurtunge woni e sompeede nder boowal kuule tammbotooɗe mahdi leydi men. Mbele en laati heɓaaɓe njejji-jejjitooru walla en ŋakka ceeɓndam haa muɓɓiɗen yeeso ɗee jeertinooje ɗe ndee neegre e golle ƴiiƴiije ɗe ngee tooñannge limtantee, gila boom nde nge woni e daawal magge leefngal? No foti goɗɗe he ɗee baɗe kaantoriɗɗe, e hol kiisam majje, ngee tooñannge jogori saabaade so nge fuɗɗoyiima tuugnoreede no doosgnal ñaawirteengal ? Tigi, njoofotoomi ɗoo ko kuulal ngal puunti e fenaande cifortoo kuccam jaŋnde ngenndiire tawa, e jaati, ngal waklitta tan, e mbaydi jinngere e koonaagu, ko kuccam yirwere ngonkiwere wuuranoonde he nder renndo men. Ndee yirwere nde daaliiji, ɗi semmbeeji ɗi nawdetaake e ɗe leydi nguuraandi hannde ndii, ndesnoo, mari ɗum e potal ceekngal ɓooy e dumunnaaji, haa keɓi rontinde en ndee heewandere pine e ɗemɗe kan e degrewe deenooje maho majje e kuuɓal, ɓaawo enɗam pinewam, ɗemɗewam e guurɗewam keɓɗam ñooteede hakkunde majje. Tigi, to waɗtan kareeli baɗɗinooɗi cañɗi daartol men nder njuuteendi mum, to wortorde jaggondire sahaa nii nderiije, en keɓiino hormaade hurum renndo men, hono heewandere ngonkeele mumen. Kala ɗemngal, kala pinal hisii e moɗeede, ƴellitoriima reende jaatiiji mum e ngonki mum, maa mbiyen ko woni koo, e kuuɓal. Renndo men waawiino ñootondirde ɗi haa yettii ɗo hankati ina jojjani ɗi kormondiral e jokkondiral timmungal so ɗi njiɗii hisde e firtaare. En mbaawii dakmitoraade heen naatnaattondire ñeeñiije, conceweeje, feeloweeje, karalleweeje, ganndiweeje e ɗemɗiweeje coñtuɗe. Kono noon, hay heen semmbe goote, wonaa ɗe duuɓi ujunere laamu taaniraaɓe men ɓe Gaana, wonaa ɓe Tekruuri en, wonaa ɓe manndikooɓe, saka noon biifnanɗe haɓɓere laamu Jolof e temedannde 15ɓere, alaa heen fof naatanɗe kiiɓal pinal haa pelliti heen mahtaade ngonkeele leƴƴi, so ɗi ngonii ɗuwaaɗi maa tiimaaɗi, waɗtude ɗe e mbaadi leñol keelnungol ngol. Mate ɗe ŋakkirano mbaawka ngam aaɓnude ɗum? Alaa, hay seeɗa ɗe ŋakkiranooka. So en njiɗii faamde jeñtule ɗe laati-ɗen ndee yirwere fenndaande gila kadi ko ɓuri ɓooyde e ɗii kewuuji limtaaɗi, nder renndiwal men e sahaa nii haa yottii e nder won mbaykaaji fiɗtiwal men, alaa e sago, hay so ko e mbaadi famardi, ndiisnoɗen daartol men; yoo won tan nii ngol-ɗoon dottangol e ndee taƴre leydi huufndi en gila nde naatan-ɗen ngal daawal tuma, laatiinde kaatane noknatiwe pasnooje fayannde men dartiweere. To yaltirde, maa en keɓ heen faamu ɓurɗo seeɓde feewde e nduu jiiɓru fattooru, nganndoren heen huunde e sababuuji tammbiiɗi ɗi to ɓurɗi luggiɗde. Dawrugol laamu dartoringol moɗgol pine e ɗemɗe nde jolti ɓooyaani e ndee taƴre leydi. Ngol ɓuri teeŋtude ko gila heɗtere aarabeere ndee yettii sahnga teemedannde 15ɓere. Ndeen taƴre naatiri ko, wonaa tan tiimde, kono ko moɗtude leƴƴi berbeer en, rewrude he koomte pinal e ɗemngal; caggal nde ngonki hesiri joltundi ndii huuɓi tafeede, hono ko innatee capataagu walla aarabam-mberbeegu, caggal nde fitinaaji cakkitiiɗi hakkunde laamuuji pirlitaa ko adii nde njiimaadi tuubakiri ina naata, caggal nde ndiin hetti taƴe leydi kese, nde jeytaare jaɓaa, won yimɓe ngummii njaltinoyi to nder mbunndi kaɓtorɗe mumen ndee-ɗoo eɓɓaande nayeere, ɓe kesɗitini nde, ɓe ngartiri nde e nguurndam kesam pul. Daaɗe kumpitiiɗe oolinooɗe to batu Eeleega keɓaani wuurtude ndee waalaare nde jinngere jokki wahde, wuuranaade leñol ɓurnangol. E tee ɓe ŋakkiranooka ceeɓndam jiyle e fewjiyankaagal. Wonaa mehre waɗnoo miijo laamu fawiingu dow haɓɓere, ngu wonaa ngootulingu, wagginaa toon, dartanaa, ɗum fof ɓuroyta feeñde ko caggal keɓal jeytaare timmunde ndee. Ngaal jaɓɓal laamu ndaɗdoowu, conngoowu, gasnirnoongu hoomtude e moɗtude berbeer en, ko ngal-ɗoon jaɓɓal laatii ngooroondi laamu Muritani joltungu gila jeytaare haa hannde: Peccugol woodaani, woodi tan ko keɓtugol e keelnugol. Ɗoon ɗo daaliiji e joomannduuji ɓooyɗi limtaaɗi korminoo pinal e ɗemngal mo woni kala, nguu laamu hannde dartorii ko hiiɓde pine e ñoƴƴude ndee heewandere ronaande. Ngu lutndii kala fartaŋŋe goodanoowo renndo jokkaade e pinal mum e tabitinde goodal mum; ngu lomtini ɗoon gootolingol pinal, gootolingol ɗemngal, e ndaɓɓa, ngu aafi ɗoon aarabingol. Gila jeytaare haa yettii ɗo njahraten ɗoo, ko polle doosɗiwe ngoni e teɓɓiteede no jabe, ko mbayliguuji baawnaaɗi dow tippudi men nehdi e jaŋde pawondiri no tuufeeje mahtotooɗe leydi ndii nder mbaadi aarabeeri honiindi, dartoriindi momtude kala pine e ɗemɗe kedɗiiɗe. Oɗon mbaawi addaneede miijo jojjugol `ɗemngal mahondirowal’, tawi nii ina laaɓani weeɗooɓe on ngoon miijo wonde tabitgol maggal hawrata ko mooƴgol ɗeya ɗemɗe fof hono no ɗum kewirnoo to leyɗe goɗɗe bayɗe no Farayse, ɓe mana, ɓe manta ngal haa njaɓon; eɓe mbaawi nii hay waɗde no ngoongɗinir-ɗon wonde ko ngal baɗɗingal, ngal woorotaako, ɓe ndallinoroo konngi muumi bayɗi no “njuɓɓam-gollaagu’’, maa “kesamhesaagu” walla “nanondiral”. Kono noon, ɓe kuutortoo ɗoo tan ko mbayka woota e mbaykaaji ɗi hakkillaaji mon njogii. Ina gasa tawa maa hakkillaaji mon njaɓ goongɗinde, kono mate ma ɗi njaɓ fiɓde? Mate ma ɗi njaɓ fiɓde wonde nde ngenndi mahatee maa ɗi paalkisoo ɗemɗe majji? Mate ma ɗi njaɓ fiɓde ɗi cellina wonde nde mahondiral waɗata ko maa ɗi ɓooroo pinal majji? Ina laaɓi, ɗi njaɓataa ! Ngati fiɓnde ina naamnii ko ɓuri ko goongɗingol naamnii koo. Waayo e jikko, ɗee geɗe baɗɗiiɗe tawtoree mbele fiɓnde tiiɗa, ina ngoɗɗi dañeede ɗoon ! Waayo mon ko sellungo nde caliɗon fiɓde, jikko mon juumaani ɗo salni on fiɓde. Tigi! Nde tawnoo, he mbunndi luggere pittaali mon, oɗon nganndi won geɗe ɗe cuuɗa-ɗon. Geɗe ɗe tinaton he nder mon, woni mbaawon ɗe heɓindaande, woni ndonkon ɗum. Tigi, ko on itiiɓe e pine limtinɗe keɓɗe wuurde les daaliiji e joomanduuji ɗi itturi njaajndi diwtundi to woɗɗi laamu nguuraangu hannde nguu, kono ɗi meeɗaa farlude e ɗeen pine e ɗemɗe hay gootolingol momtowol pine gootol ngam woodde maa jaalaade. Nde tawnoo eewnaade ngol-ɗoon laawol ngam mahde ngenndi noototoo ko miijanteeri nguurndam heeriindi, kono meeɗaa wonde waɗɗiinde farlaande e laamu. Ko ɗum woni sabaabu, mo tinaton to ɓuri woɗɗude he mon, keedoowo on e fiɓde hay so araniino on goongɗinde. Ko ɗum kadi foti yonande on ngam pirton kala ko njaɓno-ɗon he oo fuunti ñiddiɗɗo mbele keɓindo-ɗon to ɓuri tiiɗde goongɗingol cemmbungol ko piɓ-ɗon to ɓuri luggiɗde e neɗɗaagal mon, hono naŋtaade laŋ e pine mon e ɗemɗe mon. Maa wood jaabiiɓe mi wonde tumaaji mbayliima, ellee wowlude ɗii konngi koybuɗi ina lomtoo hujja seniika, kono mi ƴettitat tan konngol Moktaar wul Daddaa, e hoore mum, huutortonoo ngam sifaade Muritani: O wi’i ko “Muritani ko Siwis Afrik”. Kono hol ko wul Daddaa janngitii e yeru Siwis mo o teeɗantoo oo? Hay huunde ! Nde tawnoo Siwis, kañum kam, waawii yiilirde pine mum e ɗemɗe mum nder kormagol potal mumen ngal aldaa e jinngere. Hannde oo, Siwis ina faggitoroo ɗum ngalu neɗɗankeewu e koppareewu doolnungu. Ko leydi men e leydi Siwis njiidi sahaa, e tee ko enen e maɓɓe poti hay keeweendi ɗemɗe. Yeeruuji goɗɗi laamuuji cuɓiiɗi laamoraade potal ɗemɗe leydi mumen ina keewi ngasataa, eɗen mbaawi jokkude yeruuji hono Belsik walla ko wayi no Liksambuur famɗude, fotaani hay e Nuwaaksot yimɓe kono ina jogii ɗemɗe tati laawɗinaaɗe e ɗemɗe nay janngirɗe. Wadde feere gootolingol ɗemɗe e pine artirta en ko e miijanteeri laamorndi cuɓaandi kono kam engol woɗɗi wonde jojjunde waɗɗiinde yuɓɓo ngenndi hono no laamu muritani yiɗi yo en ngoongɗinir nii. Renndo am teddungo, mi yaajnotaako haa ɓura ɗoo e ciftinooje baɗe daartol, maa ni juutnaade e kujjinaali keewɗi celluɗi kollitooji moƴƴere fattamlamre wonnde e ƴellitgol heewandere ɗemɗe e kormagol mum tewingol. En kuuɓnataa ɗoo hannde ndee toɓɓere ñamñamtiweere. Ngam ngarten e kuulal ngal e jaati, ina foti ciftinen wonde gila nde Muritani eggini pooɗondiral ɗemɗe e ngonkeele aafoyi ɗum nder reedu duɗe laamu, e ballal ndee wabbunde mbayliguuji tippudi mumen ceemmbinooji ɗemngal Arab ngal tan e mbaadi lutndiindi potal ɗemɗe ngal kala leydi heewɗemɗeweeri nuunɗundi fotnoo hormaade, ndi heɓii aawirde ɗoon ñawannde hulɓiniinde nder ɓernde jaŋde men ngenndiire. Ko ɗum rewi haa saabii ko haala eɓɓaande kuulal kuccam tippudi jaŋde roondii koo fof e batte ngoƴaaji e kulhuli dukateeɗi ɗii. Laamu nguu ŋakkaani e arditaade ɗum ɗoo fof. Hol no ngu waawirta luuteede ɗum, kanngu njoganiingu ɗii maaldeeji ganndal gawri keɓirangal fotde duuɓi 60 he gollal? Ko yaawi ngu ummanii ɗum, ngu woni e heblude fuunti-funeere sarɗiyankeere caggal binnditagol, maa mbiyen, mogiyankooɓe. E nder ndee fuunti-funeere, mogo haawniingo, ngo meeɗaani tawo miijeede, sabu bettere mum fakkitnde, heɓaama heen teskeede. Ɓee halfinaaɓe yo ndaro he ngoo mogo, ƴettaaɓe he nder nokkuuji ɓadiiɗi haa fakiti ko nootortoo dartanaade ɗemɗe, keɓii hollitde e peñcu darnde mumen laŋ e huuɓnude nelal laamu neli ɗumen e nder ndee fuunti-funeere heɓlaande. Hol faandaare maɓɓe? Hol njeenaari woni heen e niiwneede to wiiwaano ngoo duko? Feccere teetaari ndii maa habrude en heen ko laaɓti. E yeeso artigal 65 lutlutndal, niɓɓal e fannuuji limtinɗi, buumirangal cuddi, sompaa he mum cugge, soɗaa he mum mogge ngam newnoyde taranɗe gultoytooɗe, baartoytooɗe hakkeeji loŋnginanooɗi, won heewɓe dartoriiɓe hujjikinanaade ngal, e rewrude e dalillaaji ɓurɗi nuuntoriɗde. Haa jooni dey, ngal artigal tammbingal kam tan dawrugol ɗemɗiwol duɗal ngenndiwal tafateengal ngal, maa mbiyen tonngungal ñaawoore nde leydi ndii sakkiti wonande pooɗondiral ɗemɗe ngal ndi aafoynoo nder duɗal ngal e hoore mum, ngal kuulal nana ɗoon haa jooni heddodii e niɓɓe mum kulɓiniiɗe tonngiiɗe e janngite luurdoyooje. Hay gaatuleeje mbileweeje goote, hay ɗe karallo laabi ñaawooje mo duuɓi 13 jaŋnde, keɓaani tawo majjitinde ɗee cugge coɗiiɗe he ngal artigal, peeñanooje boom hay kala humambinne so tawii tan omo heddodii e nuunɗal makko timmungal. E yeeso cinnde ɗee, ɗo, he mbaadi wuurannde laaɓtunde, kuulal ngal holliti anniya mum farlude e hakkeeji men janngude e ɗemɗe men rewneede ɗumen e koolkisol cakkitoowol jaɓgol walla calogol kuuɓtidinngol mumen, e yeeso ngeen tooñannge heewɓe ngonii eewnotooɓe en he jebbilaare maa hillanooɓe ngal kuulal, caggal ñaagunde peewniton kiistaron kon ɓe njenanaa kuuɓnoytaake. Renndo am teddungo, mi wonaani ɗoo e haalde he dow innde fedde. Kono miɗo waawi yeewtude golle won fedde dariinde, sooborii heen warñeende mum e ƴiiƴam mum, nder oo sahaa laaɓtuɗo wonande daarol men. Mi inna ɗoo Njuɓɓudi ngam laawɗingol ɗemɗe ngenndiije (innateendi OLAN). Jeyeede mi he mayri jogotaako hay batte goote he konngol ngol-ɗoo. Ngati baɗe mayri kollitaa ko he dingiral peñcu, waɗde eɗe mbaawi ñaawreede no laaɓtiri. Wonande juɓɓule keɓɗe soobaade e hare ndee, ko kayri tan heɓi feññinde diiñorɗe ngonkiweeje e pineweeje tammbiiɗe kuulal ngal gaa-gaa taranɗe njanngiiniweeje kollitaaɗe ɗee. En mbaawii noon teskaade hono ndeen yiyannde to won yimɓe teelɓe, maa mbiyen ɓe nootaaki he innde fedde. He nder nehaande haala kuulal ngal, en kollitaama pelle ciforteeɗe pine ɗee, wonaa dow kaanhaanɗe fannu dartogol majje nder heen, maa nii fawaade e ɓeto golle maɓɓe ɓennude teddinteeɗe, kono ɗe eewnoraa heen ko hono no hujja huuɓnuka, dunndorteeka. Kono ciftinen tan, golle e balle majje ɗee fof no potiri, ɗe ngalaa nulal renndo sakkitde pellite dow nguurndam e maayde ɗemɗe mum. Mate en njejjitat wonde jeyeede e ɗee pelle, no way waawde yiɗeede e hormeede nii fof, firtaani fagganaade ɗemɗe ɗee hay geɗal ɓurnowal gootal? Heewɓe ngonii ɓeen golliiɓe ko tiiɗi wonande kisnugol ɗemɗe ɗee tawa meeɗaani naatde maa dillude e ɗee pelle. Waɗde, en ngonaani e famɗinde ɗe, kono alaa e sago kadi yimɓe ndeentoo rokkude ɗe hoolaare nde yuurnittaake teeŋti noon he oo sahaa mo nduu fekkuru hulɓiniindu. Man’de won mbaykaaji golle majje, heɓtinde darnde majje e janngingol ɗemɗe ɗee e laygol mum, ko jey mo hay neɗɗo kumpitiiɗo gooto ɗawataa ɗe. Heddii noon ko ɗe keeroraaki oon jey. Nde tawnoo, ciftinen laawol goɗngol, won juɓɓule keewɗe goɗɗe ballitɗe ƴellitaare ɗemɗe ko famɗi fof ko foti he kuuɓal golle majje, so wonii to leyɗe catiiɗe en so wonii he Muritani hee walla e tuŋbuuji men tawateeɗi he jookli winndere ndee fof, so wonii hanki walla hannde, so wonii he alkule walla e ƴellitagol jaŋde ganndiweere, so wonii he jaŋde woowaande walla e mbaydiiji kesi karalleeji, so wonii he hirjo pinal walla e ƴellitgol jaayndiyankaagal. Ndeen noon, hujja maɓɓe heen ina laaɓti, kono heeroraade ɓe oon hujja laaɓtaani hay dara. Wadde ɗum ɓurata nanndude ko e jamfa, wonande fedde, innitoraade ɗum wootere haaldateende dow innde renndo ko faati he ndee-ɗoo saɗeende yawtunde to woɗɗi keeri mayre, sahnga nde nde toɗɗii daɗndugol renndooji ɗii e kuuɓal mumen e tanaa momtagol mumen pewjateengol. Ko wonaa ɗum, teskuya muuska waɗii ɗo ŋakkere dalillaaji addani pelle e yimɓe daraniiɓe ɗumen artude e waɗde limto-limtooru baɗe mumen, sahaa nii weeynude duuɓi mumen, ngam ɓenninde miijooji mumen e hisnude ɗi yeeso losko haanngo ngo ɓesngu huccitnoo he mumen. Hay tergal gootal he fedde OLAN, e tee won heen keewɗe baawnooɗe kam en ne wejde baɗe mumen ɗe njaasaani ɓure, tawtaani ɓe he ngal boowal lutndingal ndimaagu kan e semteende. Kono ko hono no mbiyruno-ɗen nii, mo woni kala waɗata ko gollal mum, ko janngo e ɓooy laɓɓitinta nelal kala heen, peññina paandoraale ɗee kala. So tawii won fedde dillunde heen nde rewaani e binnditagol, ummiinde, ɗo hay gooto fadaano ɗum, ñaafii e boowal hare ndee ko fedde innateende OLAN. Nde jibinaa ko sahaa nde fuuntifuneere ndee fuɗɗaa seedeede. En ngartataa ɗoo e fillaade dewrewe mayre. Kono nde laatiima majjaande nde laamu nguu tijjanooki. Woodde saliiɓe teelɓe ɓe konngi cariiɗe, ɗi ndentaani, ɗum laamu nguu, ina hasii, tawi tombinooma ɗum. Kono feeñde fedde yaawirnde nii yuɓɓude e tiiɗirde dartogol cemmbungol, ɗum kam ngu meeɗataa ɗum haynaade saka noon jooɗtoraade. Ɓaawo neegre e wasre fakitnde dadiiɓe kuutorii ngam falaade e dartinde dillooɓe mayre yamyamɓe, OLAN heɓii fawde baɗal maantiniingal ngal fiyannde mum taƴti keeri, ooloyii to ɓuri woɗɗude e jookli winndere. Sukaaɓe ɗiɗo rewɓe, jeyaaɓe e terɗe ɗowooje njuɓɓudi ndii, fellitɓe fawde baɗal ngam ɓosnude hare hakkeeji mumen. Eɓe njooɓii cuusal ngal weeɓaa nanndal, eɓe njaɓɓira hakkilantaagal ceekngal aada, ma ɓe aaf gollal jogorngal battinde he kala loowdi oon ñalawma. Susi Booy to fiilde lefol, sahnga nde Salimata Bah dartinta jeewte to batirde ngenndiire. Deenoowo batirde oo, tawi ne heɓaa e bettere, woni e etaade ɗuggitde saɗeende ndee e ɗaɗol; o jikki leggal daande Salimata ngam ɗeɗɗude ɗum. Teeyre Susi ndee ko teskiniinde, haaltateende ! Omo anndi ko woni ɗoon e kewde koo. Sali, hono no mbaroodi nii, woni e bikkitaade ɗoon ɗo teeyre makko ina jokki wukkitde konngol makko. O harƴitii e juuɗe oo deenoowo ŋakkaade gacce, oo joofni konngol ngol, nanangol nder batirde hee, nanoyteengol miliyoŋaaji yimɓe e nder aduna hee. Ko ɗum leƴƴanɗe 17 jogorɗe taartaarnude aduna, haa mbinndoya inɗe ɓee-ɗoo sukaaɓe ɗiɗo rewɓe nder deftere toownde resorde hare ɗemɗe. Maa Salimata muuse ɗeɗɗere ndee, Susi fiyee, e mbaadi gaccolinndi, sahnga nde yaltata batirde ndee. Renndo am teddungo, gollal fedde OLAN ina waawi annominireede baɗal Salimata e Susi ngal. Ko teskinii e fedde OLAN nder nehaande ngal-ɗoo kuulal, ko heɓindaade ɗum paandaale ɗee gaa-gaa no laamu nguu hollitiri ɗum nii. Nde faami woni ɗoon, ko adii fof, ko haala daɗndugol pine e paabogol ɗemɗe ɗoon ɗo heddiiɓe ngoni e dukde hol loowdi njanngateendi. Ko ɗum addani nde sakkitde peeje kaɓtorɗe ɗo woɗɓe keddii e juutnaade e hiño binndi. OLAN laaɓndii ko potal pine e ɗemɗe yeeso laabi ñaawoore leydi ndii. Ma nde jokku golle mayre, ko ɗum muusi fof, haa nde hujjaaji teeɗanaaɗi ɗii keɓaa. Waɗtuɓe faandaare mumen heɓde won ngollirkon to duɗal joomnangal ngal, ina mbaawi laaɓndaade ndeen faandaare, hono ngal-ɗoon duɗal. Kono ɗum wonaa faandaare OLAN. Ma nde jokku hare mayre e lutndaade ndii-ɗoo mbaadi kuulal ngal, e compegol mum. OLAN ina eewnii nde duɗal men mahtatee e mbaadi ɓurndi yahduɗe e guuraaɗe leydi ndii. Ende noddi nde uddittee kaaldigal goongireegoonga, ngal aldaa e mofamtumaagu, ngal jiidaa e ngal nanondiral puunti. Nde noddi en ko e haaldude, kaaldigal goongɗungal, mbele yaltoya heen feere nanondiraande hormiinde heewandere men pine e ɗemɗe, woƴaande daɗgol ɗemɗe ɗee fof e ƴellitaare mumen nde gasataa so wonaa rewnee e laawɗingol majje, nde reeniree kuulal laaɓtungal, nuuɗnungal. Banndiraaɓe, miijanteeje ngootam-pineeje tuƴƴinii jaatiiji renndo men, ɓooyngo hormaade heewandere pine mum. Ɗe koynii daartol men, hannde ɗe ngummaniima lofde janngo men. Renndo am teddungo, miɗo ñaago ma nde ngummotoo, ndarano-ɗaa ndee hare ɗemɗe. Mi joofantaako ma hay fedde wootere nde pot-ɗaa tawtoyde. So wonaa ɗum mi diwta hurum maa. Laaɓndoto-maa-mi ko yo a rentin baawal maa no diidorinoo, nder laawol ngol cuɓi-ɗaa, tawtaa ndee hare dartoriinde hisnude nguurndam maa e reende hurum maa. Hoto hodo daartol maa. Hoto faaytu ko ngon-ɗaa nder lugge goodal maa. To iw-ɗaa too ina woɗɗi, ma mi artu e daartande ma hanki maa e kala sahaa. Min njaɓataa yimɓe ina mbaasna, ɗoomtina, kuccameeje janngo maa hono wootam-pineeɓe ndartorii waɗirde. Hay neɗɗankaagal gootal alaa e momtugol pine, hay jam e deeƴre wootere ngoodaa e gootolingol baawnangol dartoringol jaalnude ɗemngal gootal e jaasnude keddiiɗe nela ɗumen e nattugol panndungol, hay njuɓɓam-ngollaagu wootu wooda e feere pemmbugol heewandere men ɗemɗe e pine.
Muhammadu Sih lollirɗo Pullo Gaynaako Ñande 14 Juko 2022

One comment

  1. Ko pulfule cañiiɗe ko tiiɗi oo Ganndo huutorii e nder ndee yeewtere! Ina gasa tawa heewɓe (wayɓo no am) mbaawaa tarde-nde no haanirta nii.
    Kono ko haala mawka keewka ngartam o woni e haalde ɗoo! Eka jogii hirjo luggiɗngo faade e daranaade ɗemngal mum e haɓanaade ngal kala no waawi siforaade.

    Eɗen nganndi kadi konngol makko ko kuɗol kaŋŋe dakmannde njuumri, kadi baɗal makko ko daarorgal daartol leñol. Nde tawnoo yeewtere makko ko ganndal mawngal soomii e nder mum.

    Ɗuum waɗi kala ko o haali walla o waɗi, so a yuurniima ko ganndal e ñeeñal laaɓtungal tawataa heen. Hay yimre makko Pulaar tan ina yuɓɓi, ina weli hayso woni e konngi tan o huutorii.

    Ɗum eɗen ñaaganoo ceerno men Dr. Pullo Gaynaako nde Geno yeɗata-mo juutde balɗe e moƴƴude battande, kadi Geno newnana-mo waawde gollanaade leñol men ko o sokli koo.

    Ko musiɗɗo mon, almuudo mon: Silli Demmba Yero Sammba Bah!

Leave a Reply

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.