MBAƊEN COÑCE

Coñce ! No ɗe ndaɗɗirta yonto e jamaanu ɗe mberta heen pinal ni.  No ɗe njahdirta he duƴƴe hitaande ni, no ɗe nduƴƴirta taaɓe balɗe men ni.

Coñce ! No ɗe ngoobirta wutteeji joom ñalɗi e ñalaaɗe en ni. Ñalɗi Alla keewɗi ɗi limotaako, ɗo gooto kala anndi ko ñalaaɗe mum. Gila he taamakurunaaɓe haa he taamaaki, yahataa waɗɗaaki en. Ɗo hiirde weli he dow garbuus, aɗa fawi telbuus aɗa fali kaabuus, ndifto-ɗaa ngu, ngu waɗa guus ! Ɗoon so a sahanaama maa yuus.

Coñce  coñce ! He daaɗe ɓoggooɓe jaaɓe e murotooɗe e eede e kelle e meeñelle.

Coñce ! He daaɗe ɗoofoyooɓe laalo. Ɗo debbo ñaagotoo seeree, gorko ñaagoo fiɗee yahre, hay ɗuum ne ko yahre bonnde. Coñce he dille fitiram golle en fiytirooɓe maa fiytiraaɓe golle. Yeru ɗo sakke sakki feere ɗati ɗaatni fiytiraa kiwal. Sakke am nulaa heen fenti hello, waɗde sakke am gantinaani. Sakke soorii kolaaɗe, liyii jimɗi dawol e joftorɗi. He ɗo baylo wayli mboɗeeri, simki suɗi. wayli ɓaleeri duusi remooɓe e aawooɓe e aynaaɓe. Labbo labanii tugunnde ɓurɗi welde bawɗi, nguurndam. Ɗo mbaggu fiyraa lukluru. Coñce he daaɗe jooɗiiɓe yimooɓe, njillu he “yilloo”. Joom cañe e baaji kelle e nammaade, sañooɓe beɗi beediiɗi e ñorɗe  ñorkiniiɗe. Coñce haa ɗo baalnooɗo he naale finirta ñooltude joom geese, ŋottiliiɗo he sukku ina fooɗondira e dasnde gaara.

Coñce coñce ! Coñce kadi, coñce!  Coñce haa ñalla waala, fina kadi dawta ! No ɗe kettirta tuuba jaambaraagal ɗe eelta kullal makam joolooli, ɗe njabba gulle pale ɗe ngaawa janaale murle. Ɗe nawa nan-Alla, ɗe ngartira kabaaru ndimaagu. No ɗe kaccirta kalaace ni. Ɗe lewre e weñaande e njooju e tammba kum e ɓammgal e ɓaar e yahataa-arataa ɗe mbaamda e jiriile.

Coñce kay ! Coñce laafeteeɗe ngona kufune kuumeen. Kufune kibbo kogolo kiiroowo, kufune bara buubel Sammba ruŋoo bonna. Joom losi e lonka goro e lonka dewo e finkalaare e kumi bannjuli. Kibbo coroowo he sore-ore, ladoowo e lade-lade, birgoowo he birge-birge, soppinoo waɗa he bore ngaari. Ngaari inna Alla yooɓoo durnaali haa nantina oolel jaraale.

Mbaɗen coñce he daaɗe cooji he nder cabbuli e cooji e ɗeeleeli he  nder gure. Cennen Haala Geno Gonnuɗo ko wonaano he konngol WON. Kaalen ko safi lamɗam lammi jaɓɓe, ko ina itta ɓiɗɗo gorko he reerde.

Leave a Reply

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.