debbo jannginoowo

naamndal Haamiidu Njaay : feere, fehre e fewre holi heen helmere sellunde , to bannge feere firtoore e Farayse « stratégie » ?

JAABTAADE LAAƁNDAL HAAMIIDU NJAAY

« ƊEMNGAL DAMMBETAAKE »

PELƁONDIRAL JIYANƊE BONAANI, KO GOONGƊI KOO, KO JOGAADE DALILAAJI TIIƊƊI, JAƁNIIƊI.

Musiɗɗo men Njaay Haamiidu addii ɗoo laaɓndal paayodinngal, peɗɗinoowal ngaanndiiji. Ko adii ko eɗen ngara e jaabtawol ngol, alaa e sago tawo ɗisen ɗoo winndannde yowitiinde e kelmeendi, ngam waawde yaltinde heen kelme tokaraaje.

Tiitoonde : Saarel e ngaanumma mum

Waɗiino sahaa gooto Saarel ine heɗotonoo njaru, sara ŋoral daande maayo. O tinaani o maataani, haa o sooynii teefaŋke ine soggi wiige gooburaawe, nge ƴonngo mawngo, e bokol juutngol ine yeeyoyee. Neeɓaani, o termondiraa nge kono o alaa njaru mum, ngati caɗtugol mum pakitngol. Lohre dookiima Saarel, sibu jiifa tekkaani. Ɓooytaani o yaaɓani kolangal Horkaƴere, ilanoongal haa hiwi pooli, feeteeto huuɓtidi waɗi njarkaaji ngam fuɗɗaade lohre. O yooɓotaako ndiyam saka dawrude kacitaari, ko e caaɗngel takkingel sooynde ngesa makko, baɗngel ndiyam keelelam, ceniɗam nannduɗam e ciggeɗam ciiwteɗam o yarata. Waɗi sahaa gooto o roƴani caaɗngel ngel, o tawi fuɗɗiima horde, ngel ñiddii kadi wuddii. Nde wonnoo goram Saarel wonaa ciicoowo, nefoowo, e tee ne so o ñaldii e kaa ɗomka, yaama o fekkora heddii omo willira kurjuru oo horde omo yara. Nde deerel heewi ndiyam, hono hojom tawi o ŋofƴiima. Findini mo, ko sonndu juuraade e dow hoore ndee, ɗoon tan o haftii, o felliti ñaltoyde wuro ngam juuraade sehil makko Jaaƴe ɗanninooɗo.

Nde wonnoo goram Saarel ko baawaaɗo, o yetti tan cuddiiɗo makko Njenngudi wiyi mo, ƴettu fehre cuuraay ndee, mbaɗanaa mi heen ƴulɓe. Heddii Saarel ine dumoo ko gasataa, aandi e feere mum.  

Mbinndiin : kelme tokaraaje

Holi ko woni kelme tokaraaje ?

Kelme tokaraaje, ko kelme nannduɗe gowlaali gooti, maa nannduɗe binndol, kono ceertuɗe maanaaje. Helmere heen fof, jogii ko maanaa mum keeriiɗo.

Facciro kelme gaariiɗe ɗee, coomiiɗe e ndee winndannde

  1. Njaru : ko e leeɓi daneeji, ngol wammbaaɓe keewi hoɗande aynaaɓe. yeru : Sammba Siree Gorel ko koɗoowo njaru ŋanaa.
  2. Njaru : ko miillagol huunde, ko yeeyetee, ko soodatee, njoɓdi mum. Jamanuuji ɓooyɗi, mbeewa ine jaratnoo teemedere mbuuɗu. Ɗoo, njaru ko innde seekaande e baɗal jarde, jiidaa e njaru leeɓol koɗateengol. Tesko-ɗen no moƴƴi heen sahaa, so inɗe tokaraaje lawiraama bannge tan, ɗe coɗaaka nder konngol rokkude ɗum anndinoore ine saɗta, ndeen noon alaa e sago ɗe coɗee nder konngi ngam paamen maanaaji ɗii.
  3. Lohre : ngonka neɗɗo lohɗo, ŋakkiraaɗo semmbe maa doole. Yerel roƴanii Mali, ko koyngal o yahri njooɓaari makko gasii, o lohii no feewi.
  4. Lohre : ko taƴgol huɗo wonko nder ngesa ilaaba. Demoowo ine heewi yahde waalo, wona e ɗoofde koon huɗo hade ilam ɗam, bippitde.
  5. Horde : ko ɓeeɓtugol maa joorgol ɗo waɗnoo deeɓeele, caaɗli, beeli, ekn. Yooro hawii hanndii, cewle korii.
  6. Horde : eeɓde dene buuɗi, waɗa gennduɗe ine yardee.
  7. Juuraade : ko ndiwri mbeeloori, ummoroo dow faya les wooda ɗo juurii. Ciilal juuriima e dow ñiwre ndee.
  8. Juuraade : arde salminde neɗɗo, e dow fotde, mo mbayru-ɗaa yiyde.
  9. Fehre : gennukaawel maa annde ɗo ƴulɓe baɗɗe jeyngol mbaɗatee, cuuraay waɗee heen. Janngirtee ko feere, e keewal ko pehe.
  10. Feere paasirteende : helmere jiggaande e Farayse (fer à repasser) dolaande
  11. Feere : ko ñeeñɗugol neɗɗo ballitoowol yuɓɓo sañiingo ngam heblanaade foolde maa moƴƴinde miijo mum.

Tesko-ɗen no moƴƴi :

Feere : ko innde seekaande e baɗal fewjude ; keewal mum ine wona peeje maa pehe. Kono ko Fulɓe Gine ɓuri waawde wiyde pehe.

Fewre : ko innde seekaande e baɗal fewde. Ommbondiraani hay baɗte e innde feere, saka nih ine winndiree fewre.

Fehre : annde cuuraay, e keewal wiyee pehe. Kono to bannge wowlaango, hay so tawii ko fehre winndaa, nanaten ko feere.

Jaayre Pinal-JP

cimmbeericaam@gmail.com

Whatsapp : (00222) 47447169

One comment

  1. On calminaama tedduɗi leñol am. Nde tawnoo Pulaagu ko caawe, walla mbiyen ko laawol nguurndam aade. So en ngaddii jiyanɗe he ngal laaɓndal; hakkunde feere fehre he fewre, ko ardii fof tawo ndee helmere waɗtindiinde nde (fewre) winndirde ngal nii ɓuri feewde (pewje) ». « yiɗaano addude ɗo yiyannde nde tawnoo ko anndude ɓolɓe ngoni ɗoo ko woni sabaabu en njiɗaano addude jiyanɗe sibu anndude en eɗen mbaawi tan yondinaade e jaabtawuuji maɓɓe ɗi. Kono ala-e-sago mi adda yiyannde sabaabu oo noon ko ngam mbele minne mi saggitore he binndol he ganndal eknh ». Miin cuɓiimi ko pewje nde tawnoo ciddal ngal ko (w) so en ndokkii yeru fewjaama fewjanooma fewjantaake eknh ». To sonngo mbiin celluka pulaar suɓii ko ko (pewje). Njaafoɗon so tawii waɗii ŋakkanɗe ko he men, so tawii heen won ko yuɓɓi ko he ballal Geno. Kuɗol Ngenndiyanke Joob.

Répondre à Joob Annuler la réponse

Votre adresse e-mail ne sera pas publiée. Les champs obligatoires sont indiqués avec *

Ce site utilise Akismet pour réduire les indésirables. En savoir plus sur comment les données de vos commentaires sont utilisées.